Ko se duhovnik počuti nekoliko nepotreben

Ko se duhovnik počuti nekoliko nepotreben

Pred kratkim sem daroval sveto mašo v enem od katoliških dijaških domov. Ko sem razmišljal, kaj bi ob dnevnem evangeliju povedal zbrani mladini, sem se najprej zamislil nad tem, s kolikšno vnemo in zanosom pripravljam ta nagovor.

Povem iskreno? Po svoje mi je bilo prav zoprno. Iz večih razlogov.

Kot novomašnik sem povabljen vsepovsod, da prinašam novomašni blagoslov in vsaj nekoliko upanja, da Cerkev še ima med duhovniki tudi kakšen mlad, čeprav še skoraj mozoljast obraz. Počutiš se kot na razstavi. Ampak to ni tako velika težava.

To na mlade, vem zelo dobro, sploh ne deluje. Kako bi, saj tudi name ni nikoli kaj dosti. Vse, od novomašnega blagoslova do vsega, kar je povezano z opravljanjem duhovniške službe. Ne, da mladi tega ne marajo – ampak enostavno ni zanimivo.

Vendarle je treba reči, da si za mladino po svoje zanimiv, ker si se tako čudno odločil – celibat, pa to … ampak zopet smo pri pravi točki, pri razstavi.

Verjemite, zoprni občutki. Saj na koncu je, Bogu hvala, po Njegovi milosti, zelo lepo izpadlo. Sveta maša je bila lepa, nagovor je tudi nekako uspel. Ampak tisti občutek, ko vate gleda osemdeset parov zvedavih oči in med njimi čutiš one, ki jim je zate povsem vseeno, je res zoprn. To poznamo vsi, ki z mladino delamo.

Novomašniku se namreč največkrat dogaja, da je izjemno zaželen in vržen v tok iskreno in do solz ganjenih starejših ljudi, ki se iz srca zahvaljujejo Gospodu Bogu, da še imamo kak duhovni poklic. In ta tok je prijeten, ni pa povsem življenjsko realen.

Vesel sem, da sem bil kot sodelavec pri letošnji Stični mladih vržen tudi v postranski tok Cerkve, to je tok mladine, ki ni bila vzgojena v »slepo« spoštovanje duhovniškega poklica. Ali je to dobro ali ne? O tem bi bilo potrebno napisati dodaten blog.

Zato je dobro, da je duhovnik (po možnosti že bogoslovec) čimprej vržen v kakšno podobno situacijo, prek katere Gospod Bog sporoča, da nismo (več) poklicani, da prihajamo »od zgoraj navzdol« med ljudi, ampak da je treba rasti skupaj z njimi.

To je en del težave. Dokler prihajaš med ljudi od zgoraj, si na brezvezni, čudaški razstavi, oddaljeni od realnega (mladega) človeka.

Naj nam tudi dogodek Stične mladih, ko dejansko v Stično pridejo »bolj prepričani« pomaga, da bi duhovniki brusili svoj pastoralni pristop in vnemo za delo z mladino; udeleženci pa naj obujajo svojo vero in zavedanje potrebnosti duhovništva zanjo.

  • Koledar mladinske pastorale
  • Slovenska škofovska konferenca
  • Urad Republike Slovenije za mladino
  • mlad.si