Zmaga Boga, Kristusa Gospoda

On, ki je izvir smisla za humor – je zmagal. Ponovno. Konec januarja sem po več kot pol leta po zaključku študija na Ekonomski fakulteti prejela uradno listino in nagrado poimenovano po našem največjem poetu. Njegova podoba v bakru je šarmantna. To sem dobila zaradi naloge, ki sem jo spisala pod kakovostnim mentorstvom Adriane, z naslovom Programski model in strategija družbenega delovanja ženske redovne skupnosti.

Ideja, da se po noviciatu, intenzivnejši pripravi, da Mu svoje življenje scela posvetim, odpravim ponovno študirat, se ni utrnila meni. Bila je sad premisleka sester. Eno leto sem raziskovala, šla na Katoliški inštitut in poizvedovala, šla na Ekonomsko fakulteto in se naposled odločila zanjo. Prepričala me je naravnost reagiranja gospe v referatu na Ekonomski, ki ni mojemu videzu posvečala pozornosti, ki bi me zbodla. 16. oktobra 2014 sem prvič zmolila večernice, pred prvimi predavanji, na klopi pred dvorano, kjer sem pred kratkim prejela zadnji in v naši družbi cenjen papir, na katerem piše še en moj naziv.

Ni ravno širok krog ljudi, s katerimi lahko scela delim oziroma sem delila svoje prepričanje v času študija; vendar me je ta čas obogatil. Razširil pogled in mi dal, da sem se srečala z raznoterimi izkušnjami, mnenji, zadržki. Iz srca si želim, da bi bili spleteni odnosi blagoslovljeni, moja srčna togost pa odpuščena. V tem nenavadnem okolju sem se počutila dobro. Predvsem sem rada opazovala, kako se je kdo spopadel z mojim zunanjim videzom. Marsikdo je pri tem svojem vtisu ostal. Nič ne de. Vesela sem za vse tiste, ki so upali gledati svobodno, brez preračunljivosti in to bo ostalo za vedno, živeto za vso večnost.

Res težko razumem, zakaj se ustanove, ki se razglašajo za odprte, svobodne, vsevključujoče, večkrat enoznačno odzovejo na pojav »nune« na njihovem hodniku. Ali pred vhodom vanjo. Predvsem vidim, da imajo te ustanove še kaj za narediti na srčni kulturi svojih zaposlenih ljudi in bodočih učenjakov, ki se izobražujejo. Kakšen kar ni vedel, kaj bi. In to. Srčna kultura med nami, v odnosih, to je Božje kraljestvo med nami. To je ves profit, rast in trajnost.

V tej moji izkušnji sem okušala ta in ta okus, ostala in dokončala en delček zaupanega od zgoraj. Posebej pripravljenega zame, za nas vpletene. Vsa prostranost sočnih pašnikov in mirnih vod počitka je bila le delno odkrita, slutena; pastir vabi dalje. Da bi upala vriskati, »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka…« (Ps 23,1) »Kaj mi more kdo storiti?« (prim. Ps 56,12) V tihi in vztrajni poti je moč sprememb.

Hvala vsem, ki ste se odzvali na elektronskih medijih in osebno ter izrazili navdušenje nad dogodkom, enim od mnogih v mojem življenju, kjer se ve za ime zmagovalca… V tem postnem času, ti želim draga bralka in dragi bralec, da v svojem življenju poglobiš odnos z Njim.

s. Andreja Perc

 

  • Koledar mladinske pastorale
  • Slovenska škofovska konferenca
  • Urad Republike Slovenije za mladino
  • mlad.si