Predsinodalno srečanje mladih

Kako v nekaj besedah zapisati to, kar sem doživljala celoten teden predsinodalnega srečanja v Rimu? Zapišem vse zgodbe mladih s celega sveta, ki sem jih slišala? Naj zapišem papeževe besede, namenjene res nam, mladim? Povzamem, kar piše v končnem dokumentu? Joj, koliko stvari! Bom poskušala biti kratka, bistvena in zanimiva. :)

Prvi dan: med nas pride papež!

Zjutraj so nam rekli, da se moramo lepo obleči in resnično biti ob uri v konferenčni dvorani. Prideš tja: polno varnostnikov, kamere, folk v narodnih nošah… Je to možno…? Ali bo res…? A ON bo prišel…? In je! :) Papež Frančišek je prišel k nam v samostan Marie Mater Eclesiae. Navdušenje. Evforija. Selfiji. In potem pozorno poslušanje tega, kar nam je papež želel sporočiti.

Že takoj na začetku nas je vse spodbudil, da moramo ves čas govoriti s pogumom, hkrati pa poslušati s ponižnostjo v srcu. Dejal je, da imamo mladi »izredno moč, da poveste stvari, da začutite stvari, imate moč smejati se, pa tudi jokati.« S tem nas je že takoj utrdil v prepričanju, da je Cerkev resnično pripravljena slišati glas mladih. Kako pomembno je, da se mladi nikoli ne ustrašimo deliti z drugimi naših mnenj in dvomov, tudi če se le-te skrivajo v naših najglobljih mislih! Vsaka raziskava ali poročilo je lahko le iluzija, če samo govorimo o mladih, ne pustimo pa, da se predstavimo sami. Kot da bi odrasli na svoj obraz nanesli ličila, da bi na tak način postali na videz mlajši in s tem bolj razumeli svet mladih!
Cerkev potrebuje ponovno prisvojitev navdušenja vere, užitek iskanja in drznost za nove poti. »Veste, kaj se zgodi mlademu človeku, če ne tvega? Postara se. Pri dvajsetih letih gre v pokoj. Tako kot se mlad človek postara, se postara tudi Cerkev.« Mladi smo tisti, ki lahko ustvarjamo; na trdnih temeljih zgodovine in tradicije oblikujemo Cerkev na način, kot so jo oblikovali apostoli po Jezusovem vstajenju: s pogumom in zasidrani v Jezusovem sporočilu o odpuščanju grešnikom in zveličanju. (naslovnica tednika Družina, letnik 67, številka 14)

 

Drugi in tretji dan: zgodbe mladih

Razdeljeni smo bili v različne jezikovne skupine glede na to ali nam je bližje angleški, francoski, španski ali italijanski jezik. In se pogovarjali. Si delili izkušnje, mnenja, drug drugega podpirali in spodbujali. 16 predstavnikov iz vseh 5 celin. Vsak z osebno zgodbo.

  • Poljak. Neokatehumen. Zdravnik, ki prihaja iz evropske države z največjim odstotkom aktivnih katoličanov. Njegova pobuda je bila, da bi se mladi čim bolj dejavno (prostovoljno) vključevali  v dejavnosti bolnišnic, kjer bi dobili izkušnje z umirajočimi, težje bolnimi ipd. – s tem bi bolj cenili svoje življenje, bi bilo zanj hvaležni ter zanj boljše skrbeli.
  • Američan. Bogoslovec. Ki je želel, da skupaj podebatiramo to, kar se dogaja v Ameriki: ženske se borijo, da bi v rimskokatoliški cerkvi prišle do mesta duhovnikov. Kaj menimo?
  • Palestinčan, prebivalec Jeruzalema. Ima veliko izkušenj in pričevanj o pozitivnih in negativnih posledicah sobivanja različnih narodnih, verskih in socialnoekonomskih skupin.
  • Ugandčanka. Novinarka. Kjer je to, da si katoličan, družbeni status, saj ti vera omogoča možnost, da greš študirat in potem imaš večjo možnost, da prideš do zaposlitve.
  • Indonezijka, ki živi v Dubaju v največji župniji na svetu. Ker je Savdska Arabija muslimanska kraljevina, kralj dovoli le eno katoliško cerkev, njihov “vikend” pa poteka v petek in soboto. Torej “nedeljsko” sveto mašo zaradi števila vernikov in “vikenda” obhajajo v petek, soboto in nedeljo; cerkev pa je ves čas tako polna, da če nimaš stalnega mesta, ne prideš notri.
  • Nemec. Študent. Število katoličanov se je v državi zmanjšalo na manj kot 30 %, izrazito pa se je povečalo število nevernikov in muslimanov. Zaradi velikega prihoda migrantov in upada katoličanov je njegova poglavitna skrb izguba nemške identitete.
  • Avstralec. Univezitetni profesor, mož in oče. Njegovo vprašanje je bilo, kako v Cerkvene strukture vključiti čim več laikov. Tudi laiki imamo zelo močno osebno vero, poklicanost – ki ni usmerjena v posvečeno življenje.
  • Zimbabvejka, ki živi v Angliji ter študira, da bo postala anglikanska duhovnica. Njeno poslanstvo je, da bi lahko bilo bogoslužje v svoji preprostosti tako polno in zanimivo, da bi bilo privlačno za mlade.
  • Grkinja. Študentka. V Grčiji je število katolikih duhovnikov tako majhno, da imajo že zelo malo duhovnikov, ki govorijo grško in imajo zato bogoslužja v najrazličnejših jezikih. Ker jih lokalni prebivalci (mladi in stari) ne razumejo, se več udeležujejo grkokatoliškega ali pravoslavnega bogoslužja.
  • Indonezijka, sociologinja, ki se želi posvetiti Bogu kot pripadnica tretjega reda; torej bo kot laikinja živela posvečeno življenje. Njeno poslanstvo je, da bi o tem navdušila čim več mladih.
  • Prebivalec Ameriške Samoe, majhnega otoka sredi Tihega oceana. Kjer vsi vse poznajo in je njihova tradicija, da se družinsko udeležujejo svetih maš. Vse je prikazal zelo idealno pravljično.
  • Angležinja, ravno poročena. Njena pobuda je, da bi bili duhovniki čim bolj prisotni na ulicah, med mladimi samimi, v različnih centrih, telovadnicah… Da bi preko tega čim bolj razumeli svet mladih.
  • Romun, glasbenik. Ki si želi, da bi v cerkvah čim več poudarka dali moderni liturgični glasbi, ki bi jo oblikovali mladi.
  • Egipčan, kopt. Kjer so stalno v strahu pred različnimi terorističnimi napadi in kjer imajo izredno nizko podporo s strani države.
  • Indijec, sikh. Ki je z nami delil veselje članov njihove vere, njihovo odprtost in zaupanje guruju.
  • In ena Slovenka.

Četrti, peti in šesti dan: oblikovanje skupnega dokumenta

Naša skupina je dala predlog skupnega dokumenta. Tako kot ostalih 25 skupin. In potem je skupina “tanajbolj pogumnih” v eni noči vse te dokumente združila in ponosno prenesla vse naše kritike, predloge in popravke, da je na koncu res nastal soliden rezultat, s katerim smo se strinjali vsi tam prisotni mladi iz vseh okolij. Dokument bo kmalu preveden tudi v slovenski jezik in dostopen na naši spletni strani.

 

… in vsi ostali dogodki poleg uradnega dela programa

Skupaj s kardinalom Baldisserom smo molili križev pot v baziliki svetega Janeza Leteranskega. Obiskali smo papeško rezidenco Castel Gandolfo. V vatikanskih vrtovih imeli koncert sestre Christine, ki je zmagala na italijanskem tekmovanju the Voice. V nedeljo s papežem Frančiškom sodelovali v procesiji na trgu svetega Petra v Vatikanu, nosili palme ter praznovali Svetovni dan mladih!

 

Zbrala in zapisala: Špela

  • Koledar mladinske pastorale
  • Slovenska škofovska konferenca
  • Urad Republike Slovenije za mladino
  • mlad.si