Švica se mi po Švici ali ESM Basel 2017

Če si še niste pogledali reportaže TUKAJ ali pa prebrali januarske Družine, potem si poglejte najprej tam.

Spodaj pa je zbranih nekaj najbolj globokih odgovorov mladih, ki so se udeležili srečanja. Preko njih lahko začutite, kaj je tisto, kar človeka spreminja na takšnih srečanjih in ga spremlja tudi še kasneje. Mogoče vas te misli tudi nagovorijo, da tudi sami to doživite prihodnje leto v Madridu. ;)

O gostiteljih…

“Imela sem zelo dobre gostitelje s katerimi smo še kar v stiku in so mi dejali, da če bomo kjer koli v bližini in da bom potrebovala prenočišče sem dobrodošla pri njih.”

Foto: M. Jagodic

“Najbolj mi je v vtisu ostala najina gostiteljica ter njena prijaznost ter ustrežljivost, kljub temu da nismo znali skupnega jezika (hkrati mi v spominu ostaja tudi zabavna komunikacija v različnih jezikih, ki smo se je posluževali :D). Seveda pa mi v spominu ostajajo tudi skupne večerne molitve.”

“Ne bom pozabila skrbne gostiteljice, ki nama je postala mama za 4 dni. :) To je res Romanje Zaupanja.”

O molitvi…

“Predvsem molitev. Nikoli mi ni bila odveč in prav vsaka mi je na svoj način pomagala. Še nikoli nisem občutila take skupnosti množice, niti na SDMju. Nikoli ne bom pozabila občutka sprejetosti in ljubezni, ki sem jo čutila ob teh molitvah.”

“Posebej mi ostaja v spominu zadnja večerna molitev, kjer me je na poseben način nagovorila pesem pred tišino in sama molitev v tišini. Nagovorili so me številni mladi, ki so okrog mene bili zatopljeni v molitev. 
Super je bilo tudi splesti nova poznanstva z mladimi iz župnije nastanitve.”

“Vedela sem kako približno poteka molitev, ampak si nisem mislila, da je tako lepa (zanimivo poslušati v drugih jezikih…). Tudi deljenje hrane, večerja v garaži je bilo sproščeno in zaradi tega neka nova pozitivna izkušnja. Spoznaš veliko novih čudovitih ljudi in mesto.”

O programu…

“Najbolj mi ostaja v spominu dopoldansko delo po skupinah, ker smo se imeli res fino, iskrene podelitve, vzdušje, povezanost.”

Foto: E. Keš

“Prepevanje v zboru…. definitivno noro!! Dirigenti so tako super, da se sploh ne da povedati z besedami, res se me je prav vsaka molitev dotaknila in je ne bom pozabila… kako lahko neko tako slavilno “delo” poveže popolnoma neznano skupino ljudi je zame uganka, pa je bilo na zboru in vseh vajah vseeno vzdušje,ki mu ga ni para.
Prvič sem bila tukaj, pa mi je bilo vseeno noro všeč in bom gotovo šla še kdaj. Je pa res, da človek lažje sodeluje s srcem pri molitvi, pri kateri ne poje v zboru in se lahko sprosti, umiri sam od sebe… tudi eno tako sem imela priložnost doživeti, saj smo s prijateljicami šle enkrat poslušat zbor kot navadne udeleženke…
Najbolj se me je dotaknila izkušnja molitve okoli križa in bližina, do katere v običajnem življenju ne morem ali pa le težko pridem. Res mi je všeč, da molitve trajajo toliko časa in da se ima vsak priložnost tako potopiti v Božjo ljubezen…”

Foto: E. Keš

“Zagotovo yellow team in deljenje hrane ter nato večerna molitev. Med deljenjem sem vedela, da delam nekaj dobrega, še bolj sem se povezala z ostalimi in prišla v stik z ogromno mladimi, veliko mi jih je polepšalo dan z nasmehom in zahvalo. Tako sem bila na večerni molitvi še bolj sproščena in sem se lahko še bolj povezala z vsemi in se Bogu zahvalila za čudovito preživet dan.”

Spoznanja…

“Nisem pričakovala toliko pozitivnih izkušenj in osebnega razvoja: pozitivno me je šokirala odlična sprejetost pri gostiteljih, pridobila sem nekaj novih prijateljev (čeprav sem šla brez želje po druženju in spoznavanju novih ljudi), moje stresno življenje je v trenutku pomiril občutek sprejetosti in enakosti med romarji, predvsem pa sem dobila ogromno novih idej, spoznala svoje globlje želje in dala prednost miru in ljubezni ki sem jo prejemala in dajala.”

“Spoznal sem, da tudi dobri ljudje obstajajo v tem svetu, pred tem srečanjem me je ta misel že zapustila. Na primer, ko smo čakali na hrano in nisem mogel nikakor privleči ven vrečke iz torbe, sta se mi dva naključna fanta ponudila in mi prijela torbo, kar tako. Zares prijetno presenečen.”

In za na konec…

Foto: E. Keš

“Joy, joy in joy le ta beseda mi nariše nasmeh na obrazu ko pomislim nanjo.”

“To je bil najboljši teden, najboljše novo leto in hvala vam za to. Upam, da nas gre v Madrid še več in da bom tudi od tam prišla s tako pozitivnimi občutki.”

“Še dobro, da sem šla. Kljub dvomom! Ker bi zamudila neponovljivo izkušnjo!”

 

  • Koledar mladinske pastorale
  • Slovenska škofovska konferenca
  • Urad Republike Slovenije za mladino
  • mlad.si