Revija Tretji dan

Poslanstvo

»Tretji dan se dotika vrste vprašanj, ki nagovarjajo odprtega, mislečega človeka. Namen revije je bogatiti znanje, raztelovaditi razum, omajati kak predsodek! Koncept revije (zahtevni, nekoliko daljši članki) je namenoma ponujen kot izziv sodobnemu človeku: ali se njegove bralne zmogljivosti nehajo pri kratkih noticah povprečnega časopisja ali pa lahko posameznik naredi tudi zbran pohod skozi napornejše besedilo, ki nosi v sebi močno sporočilo.«

Vsebina in pomen revije za slovensko kulturo

Tretji dan ima veliko vsebinskih področij, načenja teme, ki so širše družbeno aktualne. Je provokativen, jasen v svoji sporočilnosti. Vsaka številka ima nosilno temo, in vrsto stalnih rubrik.

Pomen revije v slovenskem kulturnem prostoru se kaže na več ravneh. Najprej je potrebno poudariti, da gre za publikacijo, ki neprenehoma izhaja že več kot štirideset let. V tem času je revija sicer doživela številne spremembe, vendar je sočasno ohranjala kontinuiteto periodične publikacije s poudarkom na drugod manj ali sploh ne zastopanih temah. Kot krščanska revija za duhovnost in kulturo se še danes pomembno razlikuje od splošnih kulturnih revij na eni strani in od bolj konfesionalno obarvanega religioznega tiska na drugi strani. Sicer prepoznavno postavlja v ospredje krščanske in v tem okviru katoliške vsebine, vendar v širšem kontekstu slovenske in svetovne kulture. Pomembno mesto sploh v zadnjih letih namenja tudi vzhodnemu krščanskemu izročilu in vzhodni krščanski duhovnosti, ki je v slovenskem kulturnem prostoru sicer manj navzoča. Ravno tako si je spričo trenutnega mednarodnega položaja Tretji dan za eno svojih težišč izbral v Sloveniji tako rekoč neznani svet azijskega krščanstva.

Tretji dan že po tradiciji ponuja bralcem posrečeno kombinacijo strokovnega, esejističnega in leposlovnega pisanja, kar je tako rekoč njegov zaščitni znak. V precejšnjem ravnotežju so tudi izvirni slovenski in kakovostni prevodni prispevki. Slednji slovenski prostor seznanjajo z aktualnim dogajanjem na področju filozofije, antropologije, zgodovine, teologije (v tem okviru zlasti patristike) ali sociologije. Prezreti ne gre niti bogate rubrike s presojami, kjer revija jemlje pod drobnogled novosti na znanstvenem, leposlovnem, pa tudi filmskem in glasbenem področju.

Končno ohranja revija povezavo s svojimi začetki še v tem, da pomaga do uveljavitve še neuveljavljenim mlajšim piscem in prevajalcem, ki so ji tudi v zadnjih treh letih dajali prepoznaven pečat. Zaradi prepoznavnosti Tretjega dneva v slovenskem prostoru je slednji hkrati dobrodošel partner pri organizaciji kulturnih dogodkov, njegovi soustvarjalci pa na njih pogosti gostje.

V letu 2016

Med osrednjimi tematskimi bloki v letu 2016 bi izpostavili naslednje:

Pesništvo in mistika
Heidegger je po obratu dal prednost besedi pred filozofskim postopanjem. Prednosti ni dobila kar vsaka oblika govorice, ampak pesništvo.
Teologija in krščanska misel tega koraka nista ponovili z enakim zanosom, čeprav bi bilo pričakovati, da bi se prav tukaj tak korak moral zgoditi. Mistična besedila so v dobršni meri poetična dela, Sveto pismo je prepleteno s poezijo in negativna teologija, teologija, ki odreka besedam njihov vsakdanji pomen, zaseda pomenljivo mesto v krščanski misli.
Kakšna je torej povezava med krščanstvom in pesništvom, med vero in poezijo, med pesniškim doživetjem in mističnim izkustvom, da se včasih zdi, kot da je mistika poezija in poezija mistika? Ali ima ta odnos svoj začetek?

Teologija v sodobnem svetu
Tematski blok se bo vprašal o mestu teologije v sodobnih družbah in sodobni znanosti. Predstavil bo najpomembnejše teološke smeri v različnih delih sveta. Pozornosti bodo deležni nekateri najznačilnejši sodobni teologi in teologinje, ki jih ne bomo predstavili le z orisi njihovega življenja in dela, marveč tudi s kratkimi odlomki iz njihovih besedil.

Ekonomija v Svetem pismu
Glede na vlogo, ki jo ima ekonomija v sodobnih razpravah o družbi in njeni prihodnosti, je vnovično spraševanje o tem, kaj lahko o njej izluščimo iz Stare in Nove zaveze Svetega pisma, več kot aktualno. Tematski blok se bo ubadal z vprašanji, koliko prostora je tam sploh namenjenega temu področju, kako so obravnavani nekateri temeljni ekonomski pojmi. Posebna pozornost bo veljala vprašanju družbene solidarnosti in odnosu do revnih in odrinjenih v družbi.

Krščansko zgodovinopisje
Tematski blok bo prinesel pregled zgodnjih stoletij zgodovinopisja, katerega avtorji so bili kristjani. Raziskoval bo njegov vznik, njegove poglavitne predstavnike in njegove poglavitne zvrsti.

Revijo sofinancira:

Javna agencija za knjigo RS